Tekaške priprave oviratloncev - nasveti Urbana Praprotnika

Našo ekipo zelo veseli, da ima oviratlon vse več gorečih privržencev. Se pa srečujemo tudi z vprašanji, kako naj se oviratlonec pripravlja, da bo lahko pretekel desetkilometrsko razdaljo, in kaj se zgodi, če kakšne ovire ne more premagati. Pri ovirah je naš argument, da je s skupnimi močmi, torej ob medsebojni pomoči oviratloncev, z nekaj vtrajnosti in seveda poguma vsaka ovira premagljiva (v skrajnem primeru jo je seveda mogoče tudi obiti), glede teka pa smo se za nasvet odločili povprašati enega najbolj priljubljenih tekaških trenerjev pri nas, Urbana Praprotnika. Zaupal nam je kar nekaj koristnih napotkov, ki jih lahko izkoristite že med vašimi pripravami za in na Oviratlonu Pokljuka, ki bo 4. julija, in seveda tudi po našem izzivu.

Zakaj teči? Torej ne le na oviratlonu, ampak zakaj je tekaško vadbo koristno vključiti med naše vsakodnevne aktivnosti?
To preprosto vprašanje ima lahko zelo veliko različnih in hkrati pravilnih odgovorov. Osebno tečem tudi zato, ker je tek moj kruh. Obenem sem pa vesel, da je moje delo tudi takšno, ki mi je v veliko zadovoljstvo. Z njim namreč na neposreden način zadovoljujem številne potrebe. Od čisto temeljne potrebe po gibanju, saj brez dovolj gibanja naše telo preprosto ne zna dobro delovati, do višjih potreb pa druženju, saj je tek lahko tudi zelo prijetna dejavnost, ki nas vključuje v širšo družbo. Hkrati pa je vztrajnostni tek zelo primerna dejavnost za samouresničevanje, torej za srečevanje s samim seboj.

Oviratlon je izziv, pri katerem potrebujemo nekaj kondicije in fizične moči, agilnost, psihično trdnost in sposobnost za timsko delo ter ne nazadnje kanček poguma. Kako nam lahko redna tekaška vadba pomaga, da bomo progo in ovire lažje premagali?
Hoja, tek, plezanje, skakanje, plazenje so temeljna človekova gibanja, ki se med seboj dopolnjujejo. Pri oviratlonu se na igriv način izmenjujejo in prav zato vidim, da je to dejavnost, ki bo še dobivala na veljavi. Še zlasti med mladostniki in mladimi odraslimi, mlajšimi od 40 let. Najbolj nas seveda zanimajo ovire, kako jih premagati. Ker pa moramo do ovire vedno nekako priti, je dobra tekaška pripravljenost zelo dobrodošla, saj bomo na ta način hitreje, bolj sproščeno in bolj spočiti prišli do nove ovire, ki jo bomo že zaradi tega lažje premagali. 

Kaj svetuješ tistim, ki že imajo nekaj tekaške kondicije? Kako trenirati v zadnjem mesecu pred oviratlonom na Pokljuki?
Svetujem, da tečemo trikrat na teden. En trening naj bo poudarek na hitrejših tekih, ko treniramo intervalno. Na primer: eno do dve minuti tečemo hitro in nato tri minute čisto počasi, kar ponovimo od petkrat do desetkrat. Drugi trening naj temelji na lahkotnem teku, ki mu dodamo dodatne vaje, kot so skoki, sklece, zgibi, lovljenje ravnotežja, plazenje in še kakšne dodatne krepilne vaje. Tretji trening pa naj bo sproščen tek, ki naj traja toliko časa, da v njem uživamo.

Kaj pa tisti, ki (še) ne tečejo? V kolikšnem času se je mogoče pripraviti, da uspeš preteči deset kilometrov?
To je zelo odvisno od izhodiščne telesne pripravljenosti. Začetniki se med seboj v tem zelo razlikujejo. Zato je pomembno, da si znamo postavljati primerne cilje, ki jih bomo uspešno dosegali ali celo presegali. Le tako se bomo počutili uspešne. Večina mladostnih zdravih ljudi se lahko že v treh do šestih mesecih navadi teči tudi do deset kilometrov. Pri tem pa je dobro teku dodajati kratke, na primer enominutne odseke hoje, saj na ta način naše telo tako spočijemo, da lahko bolje in z večjim veseljem tečemo dlje.

Ni hujšega kot poškodba nekaj tednov ali celo dni pred dogodkom, za katerega smo vadili več tednov oziroma celo mesecev. Kako preprečevati poškodbe? Na kaj moramo biti pozorni?
Poškodbe nastanejo zaradi preobremenitve določenega tkiva. Če se nam ne zgodi kakšna nenadna nezgoda, gre večinoma za kronične preobemenitvene poškodbe, ko smo določen del telesa preobremenjevali dlje časa, pa se tega nismo zavedali, vse dokler se ni pojavila bolečina. Da se lahko poškodbam v čim večji meri izogibamo, se je treba zavedati postopnosti pri povečevanju obremenitev. Pomembno pa je seveda zgodnje upoštevanje znakov poškodbe, saj jo lahko na ta način veliko učinkoviteje pozdravimo. Pri tem je zelo koristno poznavanje zakonitosti določenih gibanj. Osebno se najbolj poglabljam v tek in vem, kako pomembne so posamezne podrobnosti v tehniki teka. Zato vsakemu, ki redno teče, toplo priporočam, da se pouči o teku, saj lahko na ta način z znanjem in bolj ozaveščenim tekom prepreči marsikatero poškodbo.

Tvoje tekaške programe obiskuje že kar lepo število tekačev, si se pa letos lotil še novega projekta Vesela sreda. Lahko poveš nekaj več o tem tvojem novem izzivu?
Vesela sreda je brezplačna jutranja vadba teka, ki je popestrena s krepilnimi vajami, veselju naravnana družba pa ji daje še dodatni pomen. Dobimo se pred Hišo športa v centru Ljubljane ob 6.15. V eni uri se že zjutraj dobro razgibamo za cel dan. Priporočam obisk naše spletne strani, kjer boste oviratlonci našli več informacij. Upam, da se nam kdaj pridružite.

Nazadnje pa seveda ne gre brez vprašanja, kdaj se nam boš pridružil na oviratlonu. 
Enkrat sem ga že spremljal kot gledalec in že takrat sem se odločil, da moram to tudi poskusiti. Predvsem se veselim takšnih dogodivščin v družinski ekipi.

Hvala, Urban, upamo, da se vidimo že letos na Pokljuki.